Okoljska dobrodelna organizacija River Action je vložila tožbo proti britanskemu ministru za okolje, Stevu Reedu, ker ni objavil in uveljavil politike nacionalizacije propadlih vodovodnih podjetij, s posebnim poudarkom na podjetju Thames Water. Organizacija trdi, da je ministrova neaktivnost nezakonita in poziva k nujni uvedbi postopkov posebne uprave za Thames Water.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump s svojim načrtom za razvoj umetne inteligence (UI) spodkopava temeljne okoljske zakone, predvsem NEPA (National Environmental Policy Act). NEPA je ključna okoljska zakonodaja v Združenih državah Amerike.

Brazilski spodnji dom kongresa je sprejel sporen predlog zakona, ki temeljito spreminja okoljsko zakonodajo države. Ta poteza je povzročila zaskrbljenost med okoljevarstveniki in strokovnjaki, saj bi lahko imela daljnosežne posledice za ohranjanje amazonskega pragozda in drugih naravnih ekosistemov v Braziliji. Spremembe, ki so bile sprejete, naj bi preoblikovale obstoječe predpise in vplivale na način, kako se v prihodnosti obravnavajo okoljska vprašanja v državi.

Brazilski kongres je potrdil sporni zakon, ki poenostavlja okoljsko licenciranje, kar je naletelo na močno nasprotovanje okoljevarstvenikov. Predlog zakona, ki ga podpira agroposel, je bil predhodno potrjen v senatu in zdaj čaka na sankcijo brazilskega predsednika Luiza Inácia Lule da Silve, ki ima na voljo 15 delovnih dni za odločitev o vetu ali potrditvi. Kritiki opozarjajo, da bo ta 'zakon o uničevanju' oslabil okoljske standarde in povzročil resne posledice za naravo.

Bavarski deželni zbor je potrdil sporni zakon o modernizaciji, ki naj bi od avgusta dalje zmanjšal pogostost okoljskih pregledov pri projektih, kot so snežni topovi, smučišča in žičnice. Zakon, ki je bil sprejet v okviru prizadevanj za zmanjšanje birokracije, je bil deležen močnih kritik in velja za velik predmet spora.

Ameriška agencija za zaščito okolja (EPA) je v ponedeljek napovedala, da bo predlagala omejitve za vsebnost perklorata v pitni vodi, čeprav hkrati trdi, da tak ukrep ne bo znatno izboljšal javnega zdravja. Perklorat je kemikalija, ki se uporablja pri proizvodnji raketnega goriva, ognjemetov in drugih eksplozivov, škodljivo pa vpliva predvsem na razvoj dojenčkov. Agencija je priznala, da je do te odločitve prišlo izključno zaradi naloga sodišča, saj sama ocenjuje, da stroški ureditve ne upravičujejo pričakovanih koristi za javnost. Po navedbah agencije bo velika večina od približno 66.000 vodovodnih sistemov, ki bi jih novo pravilo zavezovalo, imela visoke administrativne stroške in stroške spremljanja, medtem ko bo dejanski vpliv na zdravje prebivalstva omejen. Perklorat se je v preteklosti v bližini obrambnih in letalskih objektov pogosto izcedil v podtalnico, kar je povzročilo onesnaženje, zlasti na jugozahodu Združenih držav Amerike. EPA bo zdaj zbirala mnenja o tem, kako stroge naj bodo nove omejitve, hkrati pa bo od komunalnih podjetij zahtevala redno testiranje vode.

Bavarski gospodarski minister Hubert Aiwanger je pozval k nacionalni opustitvi pravice do tožb združenj za pospešitev infrastrukturnih projektov, kot so energetska omrežja. V nemškem članku pa je izpostavljeno, da zvezna ministrica za gospodarstvo Katharina Reiche morda namerava zmanjšati spodbujanje sončne in vetrne energije v lasti državljanov. Njen predlog naj bi bil, da bi se obnovljivi viri energije v prihodnje obdavčili.

Leto 2025 zaznamujejo pomembni pravni premiki na področju varovanja okolja, saj so podnebne tožbe po vsem svetu dosegle trinajst ključnih zmag. Deset let po sklenitvi Pariškega sporazuma in precedenčnem primeru Urgenda na Nizozemskem so sodišča ponovno odločila o ustavljanju projektov na fosilna goriva ter zahtevala revizijo nezadostnih državnih podnebnih načrtov. Pravni strokovnjaki poudarjajo, da se vzpostavlja nova globalna pravna arhitektura, ki države in korporacije sili k hitrejšemu zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Znanstvene raziskave in nove publikacije hkrati opozarjajo na nujnost takojšnjih ukrepov, saj energetski sektor, ki vključuje promet, ogrevanje in industrijo, predstavlja kar 75 odstotkov svetovnih emisij. Strokovnjaki, med njimi NASA-in James Hansen, opozarjajo, da se desetletja stara svarila o vplivu človekovih dejavnosti na podnebje uresničujejo v obliki ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so uničujoči gozdni požari v Kanadi in katastrofalne poplave v Južni Aziji. Kljub resnosti razmer primeri iz Norveške, ki 98 odstotkov električne energije pridobi iz obnovljivih virov, in okrevanje koralnih grebenov na Fidžiju nudijo upanje za učinkovito prilagajanje na podnebne spremembe. Razprava v strokovni javnosti se širi tudi na koncept antropocena oziroma tehnocena, kar poudarja neizbrisen pečat, ki ga človeška tehnologija in dejavnost puščata na planetu.

Vlada premierja Albanesa je dosegla zgodovinski dogovor z Zelenimi za sprejetje pomembnih reform nacionalne zakonodaje o varstvu okolja.

Kanadska zvezna ministrica za staroselske storitve Patty Hajdu se kljub močnim pritiskom javnosti in staroselskih skupnosti ni zavezala k vključitvi določil o zaščiti vodnih virov v prihajajoči zakon o čisti vodi. Vlada se spopada z dolgoletnimi težavami pri odpravljanju opozoril o obveznem prekuhavanju pitne vode v skupnostih staroselcev (First Nations), ki ponekod trajajo že več desetletij. Ministrica ob koncu leta ni podala jasnih zagotovil o ponovni uvedbi predpisov, ki bi sistemsko uredili varno oskrbo z vodo. Novi predlog zakona, ki ga pričakujejo v začetku prihodnjega leta, naj bi nadomestil prejšnjo zakonodajo, ki so jo staroselske skupnosti kritizirale zaradi pomanjkljivosti. Vendar pa odsotnost konkretnih zavez glede zaščite virov pitne vode sproža vprašanja o učinkovitosti vladnih ukrepov pri zagotavljanju osnovnih življenjskih pogojev. Prizadevanja za odpravo opozoril o neoporečnosti vode ostajajo ena ključnih političnih in humanitarnih vprašanj kanadske zvezne vlade v odnosu do avtohtonega prebivalstva.

Sussan Ley, predstavnica opozicije v Avstraliji, je ponudila dogovor o spremembi okoljske zakonodaje, če bo vlada Anthonyja Albaneseja sprejela dopolnila, ki so prijazna do podjetij. Gre za poskus iskanja kompromisa glede okoljskih predpisov v državi.

Evropski parlament je sprejel zakon, ki se bori proti živilskim odpadkom in tekstilnim odpadkom, zlasti tistim, ki so povezani s hitro modo in poceni oblačili, uvoženimi iz Kitajske. Novi predpisi določajo ambiciozne cilje za države članice pri zmanjševanju količine odpadkov.

Enzkreis v Nemčiji je prepovedal zajemanje vode iz potokov, rek in drugih vodnih teles. Kljub nedavnemu deževju, količina padavin ni bila zadostna za izravnavo primanjkljajev, nastalih med vročimi in suhimi obdobji. To je že drugi okraj, ki je sprejel takšne ukrepe za ohranjanje vodnih virov.